KAJ JE STARANJE?
Vir: James Tomazin
BAJKA O STARANJU
Užitek, realnost, sprememba, staranje
Star si toliko, kolikor si dovoliš biti star
Starati se se – kaj sploh to pomeni?
Ali res drži, da se nam telesa s starostjo »kvarijo«?
Beseda »starost« v osnovi pomeni dobo obstoja. Čeprav se v bistvu nanaša na vse kar je značilno za dobo obstoja.
Moderni način življenja, vse kar nas učijo o staranju, o »propadanju«, »kvarjenju« naših teles, o tem da brez bolečin v starosti ne gre, da ne gre brez demence…
VSE TO NE DRŽI!!!
Danes nam je vedno teže razumeti, da sta življenje in staranje procesa rasti in napredovanja. Če tega ne razumemo nikoli ne bomo poznali in razumeli temelja življenja.
Druga polovica življenja NIKAKOR NI obdobje napredujočega propadanja telesa in uma. Staranje je priložnost za še več modrosti, ljubezni, ustvarjalnosti, smisla, radosti in priložnost za POVEČANJE umskih in telesnih sposobnosti. Na svetu je vedno več ljudi starih preko osemdeset, devetdeset let ki imajo zdravo telo in bistri duh.
Ustvarjeni smo, da UŽIVAMO v vsem kar počnemo v življenju. Pri delu, pri gibanju, pri hrani, pri odnosih s partnerji, pri odnosih z našimi otroci, pri odnosih s starši, s prijatelji, pri športu, v svojem okolju, da smo nasmejani, da nam je enostavno »fajn«, da otrok v nas še vedno živi in da vsa leta našega življenja res živimo !
Uživati ne pomeni, da ne počnemo nič, da poležavamo. Daleč od tega. To pomeni,da res živimo polno, zdaj, ta trenutek, vsak trenutek, vsa leta. Najpomembneje je, da smo še vedno otrok, da še vedno vsak dan raziskujemo, se igramo, si postavljamo vprašanja in se neprenehoma vsak dan učimo!
DA ŽIVIMO IN V VSEM KAR POČNEMO UŽIVAMO!
Realnost nas takoj z bolečino opomni (bolečina ali v hrbtu ali «v žepu«), da nekaj v tem kar počnemo ni v redu, da nekaj »ne štima«.
Teh signalov, »rdečih lučk«, s katerimi nas »naš sistem« (naše telo) neprenehoma opozarja ne znamo več prepoznati, zanemarjamo jih.
Naša telesa danes, v 2018, niso več ista kot pred 100 leti v 1918. A kakorkoli, naše telo, mi sami, je nekaj najčudovitejšega kar obstaja v celotnem vesolju. Kaj bolj celovitega, kompleksnejšega ni in nikoli ne bo ustvarjeno.
Evolucijsko smo preživeli, ker smo vedno znali racionalno razporejati svojo energijo. Danes tega ne znamo več. Energije (hrane) je na pretek in zelo neracionalno jo trošimo!
Tudi večina vsega kar nas obdaja danes, v 2018, niso več ista kot pred 100 leti. Vse kar nas obdaja, od industrije, zdravstva, farmacije, elektronike, hrane, našega okolja, načina življenja, vse se je popolnoma spremenilo…
A še vedno je mogoče »biti otrok«. Leta NISO pomembna. Stalno se da zabavati, se igrati, vsak dan narediti kaj drugače, se neprenehoma učiti, UŽIVATI prav v vsem kar počnemo.
Zato pa se je potrebno ustaviti, biti prisoten, si vzeti čas zase, ponovno začeti raziskovati, se začeti opazovati, se na nek način »prisiliti« ponovno se začeti učiti … Opazovati svoje misli, strahove, prepričanja, navade, dejanja, skratka BITI PRISOTEN v vsem kar počnemo.
Potrebno je vedenje, znanje. Z znanjem je vse enostavneje, laže.
Ko ima človek vedenje in znanje, je njegova stvar, njegova odločitev če bo to počel, živel na ta način ali pač tega ne bo počel. V obeh primerih ima prav.
Samo vsak sam lahko to naredi. Nihče tega ne more narediti zanj. Saj nihče ne more živeti tvojega življenja, samo sam ga lahko živiš.
In vse to pa je možno, danes, zdaj, tukaj, ta trenutek, kadarkoli…
IN NIKOLI NI PREPOZNO ZAČETI!
Zato pa TAKOJ pot pod noge. Vsako potovanje se začne z enim, čisto majhnim korakom.
STORITE TA KORAK GA!
In potem samo ponavljate, leva, desna, korak za korakom, ponavljaš, ponavljaš…Kontinuirano vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsa leta… Spremembe se bodo začele že s prvim korakom in postopoma boste uvideli kaj je povzročil prvi korak. Za vse je potreben čas, a čez čas, ko se boste ozrli »po prehojeni poti«, boste presenečeni kako ste se spremenili, kako se je popravilo vaše zdravje, kako je se je izboljšal um, kako ste »izboljšali« na vseh področjih vašega življenja.
Nihče ne pravi, da je ta pot enostavna, lahka. Ni vedno lahko, težke ovire se pojavljajo. Vsak dan je potrebno iti po njej. Pot ni kratka, traje celo življenje.
Star slovenski pregovor pravi »vsak sam je svoje sreče kovač«.