Rama pleše

28/09/2016

​

Vsakič znova dobivamo življenjske lekcije. Zelo različno jih sprejemamo, odvisno od tega, kje smo, na kateri letvici naše lojtrice. Ali nas lekcije  porinejo naprej in sprejemamo rešitve ali pa se skrijemo pod lastne okove in tonemo, tonemo,….
Na naloge lahko gledamo negativno in si mislimo, zakaj zopet jaz, zakaj se zopet to meni dogaja, napolnimo se z vsemi možnimi negativnimi čustvi, vzorci in si jih nalagamo na naše telo, fizično, psihično… Otopevamo v svojih travmah in lezemo v kalup. Tlačenje nas vse bolj vleče stran od našega bistva, nas samih. Zakon akcije in reakcije.
Odločitev, želja po boljšem, pa nas vodi v našo rast, našo vibracijo, naše delovanje… Vedno je možna pot navzgor, le odločiti se moramo.

Kakšna sreča je, ko znova občutiš, kar si že pozabil, pa vendarle je globoko, globoko, skrito v tebi…
Pa kako preprosto je dostopat….
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rama. Boleča, vsak gib je boleč, boli tudi, ko ni giba…. Pa daj, uporabi vse kar znaš, mi govori notranji glas….
Operacija rame je naredila svoje, določene stvari so se izboljšale, je pa operacija pustila tudi svoj davek. Vem, z marsičem si lahko pomagam….In ponavljam, ponavljam,…

Povežem se s svojo bit. Tako lahko je. Jasno je kot beli dan, celice so popolnoma zazidane, okovane…. Treba jih je prebuditi iz dolgoletnega spanca…In kdo mi lahko pri tem pomaga… Seveda, sama… Moč moje odločitve…..
Moje možganske celice, ki nadzirajo delovanje moje rame, tudi te spijo… Gremo jih prebudit….Sonček pri tem pomaga… do celic prihaja sveža energija, opne celice zavibrirajo, celice zadihajo…. Počasi, počasi, a vendarle….. Nežno vibriranje celice zbudi in življenski procesi celice ponovno zaženejo svoje delo, od dihanja, presnove,… Ja, tudi presnove…. Tako celice izločijo snovi, ki jih ne potrebuje več in daje prostor sveži hrani….Celice prebujajo tkiva, tudi ta zavibrirajo, vlakno za vlakno,…. Vibracija iz možganskih celic potuje k svojim tkivom. Dobijo impulz in vibrirajo po nareku možganov…. Pri tem si pomagam s svojimi afirmacijami…. Neskončno paketkov sem si obesila nase, niso moji, ne potrebujem jih več. Z zavestnim odstranjevanjem paketkov moja rama postaja vse bolj svobodna, lahkotna… Ne drži je v kalupu ničesar več. Giblje se, gor in dol, dotakne se vsake številke na uri in pleše svoj ples…. Koplje se v mehki, topli kopeli univerzuma….

In ne pleše samo rama. Pleše in vibrira vse, kar je povezano z mojo ramo. Čutim vsako vlakno. Od glave, vratu, rame, lopatice, vzdolž hrbtenice, vse do medenice….nog, stopal…. V samo središče matere zemlje, pa vse navzgor do nebes in še naprej….

Kotički ustnic so obrnjeni navzgor, nasmeh krasi obraz, oči žarijo v nov dan….. Nove ideje se rodijo in sledim jim. Moje ideje, mislim, želje. Poudarek je na MOJE.